Spletni iskalniki optimizaciji postavljajo nove izzive

  Nihče si v preteklosti ni domišljal, da bo lahko z enakim delom večno dosegal enake uspehe v svetu optimizacije. Posodobitve spletnih iskalnikov  vse bolj vplivajo na način dela. Optimizacija vse bolj postaja umetno-naravni marketing. S tem pa se optimizaciji spletnih strani podaljšuje čas, da pride do rezultatov, kar pa jo seveda tudi podraži, saj je potrebno veliko več dela in načrtovanja. Sprašujemo se ali je prav to namen iskalnikov, da optimizacijo tako zelo zakomplicira, da bo dražja od enakih storitev, ki jih trži sam iskalnik?

Veliko vodilno podjetje, ki ima znatno večinski delež na svojem področju, seveda slej ko prej pomisli tudi na to, kako ohranjati monopol na trgu. Glavno merilo in vodilo je navadno denar. Čim več mora iti v moj žep, da imajo drugi čim manj možnosti, da nas prehitijo.

Vse bolj kaže na to, da optimizerje želijo iskalniki izriniti s trga. Še vedno sicer prevladuje mnenje, da je do tega še daleč, vendar trend, ki ga spremljamo, nakazuje prve resne znake v to smer. Že to, da glavni svetovni iskalnik, organskim rezultatom namenja zelo majhen delež prostora, ki ga v osnovi predstavlja vaš zaslon, je lahko zgovoren podatek, da je sama optimizacija vse manj več zaželena. Zanimiva raziskava o tem kako je porazdeljen prostor in kakšen je delež različnih segmentov na prvih straneh iskalnikov je bila opravljena tule: http://searchengineland.com/google-results-too-ad-heavy-166226

Iskalnik ima seveda najraje, če se oglašuje preko njega samega, saj ima le tako tudi sam kaj od tega. Google ustvarja največje prihodke ravno iz tega naslova in presegajo 20 milijard dolarjev. Za ta namen uporablja platformo AdWords, ki se jo plačuje direktno iskalniku, ki potem sortira rezultate na prvi strani iskalnika in prednost pri prikazovanju na vrhu daje spletnim stranem, ki so pripravljene plačevati monopolistu.  To pa ne obeta nič dobrega za optimizacijo. Verjetno ni tako težko sedeti na desetinah milijardah dolarjev in diktirati načine, ki prinašajo dobiček zgolj tebi.

Logika trženja drugih na najbolj uporabljenim iskalniku, se sicer trudi, da bi bilo vedno bolje za uporabnike in hkrati lastnike spletnih strani, ki ponujajo svoje storitve in izdelke na spletu. In treba je reči, da vsaj Googlu to zelo dobro uspeva, saj si venomer izmišlja nove in nove solidne novosti, ki jih razvija na podlagi uporabniških izkušenj iz preteklosti. A, pri tem se vse bolj nagiba k direktni promociji preko lastnih tržnih kanalov. Pri organskih rezultatih pa dobivamo rahel občutek, da se jim ali ne posveča dovolj pozornosti, da bi rezultati predstavljali res kvalitetne spletne strani ali pa je ravno to namen, da se bi lastniki kvalitetnih spletnih strani selili k plačljivemu oglaševanju. Slednje je bilo mogoče začutiti že leta 1998, ko sta ustanovitelja Googla v znanstvenem delu o zgradbi velikih spletnih iskalnikov in obetih v prihodnosti, zapisala: »Trenutni prevladujoči model za komercialno rabo spletnih iskalnikov je oglaševanje. Cilji oglaševalskega poslovnega modela ne zagotavljajo vedno kvalitetnega iskanja za uporabnike … pričakujemo, da bo povsem normalno, da bodo spletni iskalniki, ki so financirani s strani oglaševanja, postajali vse bolj naklonjeni oglaševalcem in nekoliko zapostavili potrebe potrošnikov.«

Pri svojem delu je Google sicer zelo dober, vendar, obnaša se tudi vse bolj diktatorsko. Na podlagi številnih optimizerjev iz preteklosti, ko je bil algoritem še daleč od tega, da bi bil dodelan, se je učil, torej tudi njim dolguje precej izkušenj, ki si jih je na ta način pridobil. In da zdaj kaže pretenzije, da želi te ljudi hladno odrezati od kolača, nakazuje na določeno mero nehvaležnosti. V redu, vsi se strinjamo, da je kvaliteta najbolj pomembna, vendar, če nekdo ne daje v osnovi smernic v javnost, kako naj se dela, je težko reči, da je iskalnik pošten do svojih uporabnikov, pa tudi sokreatorjev organskih zadetkov, ki si želijo ustrezati algoritmu, a so na koncu kaznovani za svoje početje, s slabšimi pozicijami, zgolj zato, ker niso mogli točno vedeti, kakšna dejanja spletni strani škodijo in kakšna koristijo oziroma celo, da nam preteklo delo danes škodi, ker so se spremenila pravila, ki smo jim sledili in so veljala prej.

Razumemo tudi, da je izdajanje smernic lahko tudi izdajanje poslovnih skrivnosti, ki jih bi mimogrede lahko implementirali drugi iskalniki in skušali konkurirati največjemu, vendar posredi ni le konkurenca. V zadnjem času ni redko, da rezultati iskanj navržejo popolnoma slabe spletne strani, za katere sploh ne veš kako je možno, da so se znašle tam.

A, počivanje na lastnih lovorikah in pretirana samo-promocija, bi slej ko prej lahko prinesla nekaj novega, morda celo nekoga, ki bo razmišljal neodvisno in izdelal algoritem, ki bo večkrat boljši od trenutnega. Takrat se bo trenutni najboljši iskalnik odločal ali ne bi bilo nemara celo bolje, če bi sproti izdajali kaj so spremenili, seveda za korak nazaj, da bi še vedno ostali v prednosti pred drugimi, a hkrati spremljali in ohranjali kontrolo nad konkurenco, ki bi bila vedno korak za njimi, če ne drugega, zaradi kapitala, gotovo pa bi dovolj nadzirali tudi konkurenco, da bi s tem kapitalom tudi pri novih prodornih idejah ostajali v ospredju preko dodatnega vlaganja v nadgradnje česarkoli, kar bi se na trgu pojavilo novega in bi se izkazalo za konkurenčno idejo. A, da se to zgodi, je verjetnost zelo majhna. V preteklosti je potencialne dobre ideje in patente iskalnik pokupil, preden so se preveč razširile in s tem ohranil kontrolo in nič še ne kaže, da bi bilo v prihodnje kaj drugače.